HORMONI: voznik za volanom menstrualnega cikla

Preden se podamo v specifike menstrualnega cikla, bolj konkretno v njegove faze, se najprej spoznajmo s hormoni, ki ga usmerjajo in ki jih lahko štejemo kot glavne povzročitelje nihanj v naših psihičnih in fizičnih sposobnostih skozi mesec. Hormoni so kot prenašalci signalov po telesu ključni za vse fiziološke procese in s tem za optimalno delovanje našega telesa in posledično za naše zdravje.

Ključna naloga hormonov je prenašanje sporočil po telesu

Hormoni so kemične snovi, ki jih proizvaja naše telo, njihov namen pa je nadzor nad in vplivanje na delovanje specifičnih celic, tkiv in organov. Preprosto povedano si hormone lahko predstavljamo kot ključ, ki v primeru, da obrne pravo ključavnico odklene vrata in s tem povzroči določeno spremembo. Za spremembo torej potrebujemo hormon (pravi ključ) in specifičen receptor na katerega se veže (pravo ključavnico) – estrogen se na primer veže na estrogenski receptor. Za povzročitev spremembe je poleg vezave na za to določeni receptor pomembna tudi sama količina hormona (več določenega hormona povzroči več učinkov), kako dobro ali slabo se hormon veže na receptor (lahko bo poslal več ali manj signala) ter tudi sama občutljivost receptorja na hormon (večja občutljivost pomeni večji signal, slabša občutljivost pa manjši signal, oziroma bo za isti učinek potrebno količinsko več hormona).

Menstrualni cikel usmerjajo predvsem spolni hormoni

V povezavi s tematiko menstrualnega cikla se bomo osredotočili predvsem na spolne hormone (androgene, estrogene in gestagene), pomembno vlogo na tem področju pa igrata tudi hormona FSH in LH, ki uravnavata izločanje spolnih hormonov. Spolni hormoni so hormoni, ki jih proizvajajo predvsem spolne žleze (jajčniki pri ženskah, testisi pri moških) in nadledvična žleza. Spolni hormoni, ki pri obeh spolih v ospredje stopijo z vstopom posameznika v puberteto, regulirajo rast in funkcijo reproduktivnih organov ter stimulirajo razvoj sekundarnih spolnih znakov pri obeh spolih (poraščenost po telesu, globina in barva glasu, razvoj prsi pri ženskah, razporeditev maščobe po telesu, razvoj mišične mase, ipd.). Spolne hormone lahko v grobem delimo na moške (testosteron) in ženske (estrogen in progesteron), a pri tem ne gre zanemariti dejstva, da jih, sicer v precej različnih koncentracijah, najdemo pri obeh spolih.

Vrednosti spolnih hormonov pri ženskah skozi faze menstrualnega cikla naraščajo in padajo v specifičnem in predvidljivem vzorcu, kar ima neposredni vpliv na naše počutje, energijo, kvaliteto spanca, željo po hrani in seveda tudi na naše fizične in mentalne sposobnosti.

Estrogen vpliva na veliko več procesov, kot zgolj le na menstrualni cikel

Poznamo tri primarne vrste estrogenov (estron, estradiol in estriol), od katerih ima vsak rahlo drugačen učinek in prevladuje v različnih življenjskih obdobjih ženske. Medtem ko je estron najbolj relevanten v času nosečnosti, estriol pa v menopavzi, igra v povezavi z menstrualnim ciklom največjo vlogo estradiol. Za potrebe lažjega razumevanja bom v prispevku v nadaljnje uporabljala kar izraz estrogen.

Estrogen pri ženskah proizvajajo jajčniki, nadledvična žleza, rumeno telesce (corpus luteum), v primeru da pride do nosečnosti, pa ga proizvaja tudi posteljica. Estrogen ima svoj receptor, z dvema podtipoma, alfa in beta, njegovi receptorji pa so razporejeni po različnih tkivih, v različnih vrednostih, kar pojasni tudi različne vrste učinkov, ki jih ima na različne dele telesa. Tako kot prevladujoče vrste estrogena, se tudi njegove vrednosti skozi življenjska obdobja ženske spreminjajo – zrastejo med puberteto in v času nosečnosti ter upadejo po menopavzi, kar ima vrsto pozitivnih in negativnih učinkov na žensko telo in njeno počutje.

Zakaj je estrogen ključen za zdravje žensk? Z vstopom deklic v puberteto spodbudi razvoj ženskih spolnih organov in sekundarnih spolnih znakov ter je nujen za normalni potek menstrualnega cikla in pripravo telesa na potencialno nosečnost. Poleg tega pa estrogen sodeluje tudi v procesih, ki niso povezani z reprodukcijo, a njihov pomen ravno tako ni zanemarljiv.

Estrogen igra izjemno pomembno vlogo pri povečevanju in ohranjanju kostne gostote, pri mentalnih funkcijah, neposredno ugodno pa učinkuje tudi na koronarne žile, pretok krvi in njeno strjevanje. V določeni meri tudi varuje pred srčnožilnimi boleznimi, saj deluje antioksidativno, zavira oksidacijo LDL, popularno poimenovanega kot »slab holesterol« (dejavnik tveganja za aterosklerozo) in prispeva k manjšemu nalaganju problematične visceralne maščobe (na trupu, okoli notranjih organov). Pozitivne učinke kaže tudi pri reguliranju apetita, telesne teže in odstotka telesne maščobe. Velja pa v zvezi s tem poudariti, da je povečevanje telesne teže in nalaganje maščob bolj kot z estrogenom povezano s prekomernim vnosom energije s hrano.

Estrogen deluje tudi v interakciji z leptinom, hormonom ki regulira apetit in ki izboljšuje odziv možganov na druge hormone, ki pomagajo pri reguliranju apetita. Ob posluževanju diet so zaradi zmanjšanega vnosa energije v telo vrednosti leptina običajno nižje, ti signali pa ne delujejo enako dobro. Estrogen v tem primeru deluje tako, da poviša proizvodnjo leptina iz maščobnih celic in hkrati tudi poveča občutljivost na leptin v možganih, posledično pa pomaga pri nadzorovanju lakote.

Precej pozitivnih učinkov ima estrogen tudi na metabolizem, na primer na povečanje občutljivosti na inzulin, preprečuje tudi vnetne procese, zmanjšuje škodo prostih radikalov in pomaga pri izgradnji mišične mase. Po drugi strani pa lahko negativno vpliva na moč tetiv, kar poveča možnosti za poškodbe.

Estrogen prispeva tudi k zmanjšani sposobnosti porabe ogljikovih hidratov kot vir energije, predvidoma zato, da telo ohrani omejene glikogenske zaloge za primer nosečnosti ali za primere pomanjkanja hrane. Po drugi strani pa pospeši kurjenje maščob in razpoložljivost maščobnih kislin za uporabo kot vir energije, kar je pozitivno predvsem v primeru izvajanja vzdržljivostnih aktivnosti, bo pa za aktivnosti višje intenzivnosti potrebno v telo vnesti več ogljikovih hidratov.

V kombinaciji s progesteronom estrogen v določeni meri uravnava tudi količino vode v telesu, tako da poveča izločanje hormona vazopresina. Ta antidiuretični hormon, ki ga izloča hipofiza, je odgovoren za zastajanje vode in zoženje žil – z njegovimi večjimi količinami v sistemu telo bolj zadržuje vodo, zožijo se žile, posledično pa se zviša tudi krvni pritisk.

Prenizke ali previsoke vrednosti estrogena so lahko razlog za skrb

Vrednosti estrogena glede na ostale hormone pri zdravih posameznicah po ustaljenih in predvidljivih vzorcih variirajo skozi menstrualni cikel. Iz različnih razlogov pa v našem telesu lahko pride tudi do povišanih ali prenizkih vrednosti, kar lahko povzroči vrsto negativnih učinkov. Velja poudariti, da telo v običajnih okoliščinah na podlagi povratnih informacij samo izvrstno in brez pomoči uravnava kakšne količine hormonov so potrebne za optimalno delovanje in samo od sebe neprestano uravnava delikatno razmerje estrogena, progesterona in testosterona skozi različna življenjska obdobja, pa tudi znotraj samega cikla.

Prenizke ravni estrogena (do tega pride predvsem v menopavzi, pa tudi v primeru energijskega primanjkljaja in/ali pri prekomerni telesni aktivnosti) se lahko odražajo z odsotnostjo ali izostajanjem menstruacije, neplodnostjo, težavami s spancem, krhkimi kostmi in posledično pogostejšimi zlomi, slabim počutjem in večjim tveganjem za vnetja sečil. Pri višjih vrednosti estrogena se lahko pojavijo boleče in močnejše menstruacije in izrazitejši PMS, depresija in anksioznost, utrujenost, težave s spancem, napihnjenost, glavoboli, endometrioza, težave s koncentracijo in spominom, ipd.

Vsekakor je priporočljivo, da vsaka ženska pozna in beleži potek svojega menstrualnega cikla, skupaj s simptomi, ki jih doživlja tekom cikla. Le tako bo lahko pravočasno opazila kakršnakoli morebitna odstopanja in se obrnila na svojega ginekologa, ki bo lahko poiskal vzroke za simptome.

Progesteron v harmoniji z estrogenom

Verjetno drugi najbolj poznani ženski spolni hormon, progesteron, ravno tako igra ključno vlogo pri normalnem poteku menstrualnega cikla in vpliva na vrsto drugih fizioloških procesov. Proizvajajo ga jajčniki, nadledvična žleza, pa tudi rumeno telesce (preostanek dominantnega folikla, iz katerega se je sprostilo jajčece pri ovulaciji) in kasneje posteljica, v primeru da pride do nosečnosti. Gre za steroidni hormon, ki ga telo po potrebi lahko tudi pretvori v druge hormone, npr. v kortizol. Ker ima strukturo podobno nekaterim drugim hormonom, se lahko veže kar na 4 različne receptorje.

Progesteron je ključen za pripravo sluznice maternice (notranjega dela maternične stene) na ugnezditev oplojenega jajčeca ter za vzdrževanje nosečnosti, če do nje pride. Poleg tega ima, predvsem v kombinaciji z in ob prisotnosti estrogena vpliv tudi na druge procese v telesu, kot na primer na zadrževanje vode v telesu,  povečanje apetita, na izgradnjo in ohranjanje kostne mase ter na dvig telesne temperature jedra. V določeni meri prispeva tudi k inzulinski rezistenci, povečuje pa tudi generalno skladiščenje maščobe specifično za žensko telo,  predvsem v spodnjem delu telesa. V fazi menstrualnega cikla, ko so njegove vrednosti povišane, v določeni meri zmanjšuje moč tetiv in sposobnost izgradnje mišične mase ter pospešuje razgradnjo mišičnega tkiva.

Tudi progesteron, sicer ponovno v kombinaciji z estrogenom, uravnava zadrževanje vode ter vpliva na volumen krvne plazme, ki predstavlja volumen tekočine naše krvi. Ko je volumen nizek, je naša kri gostejša, telo pa z vsakim utripom zmore prečrpati manj krvi kot običajno, kar bo otežilo tudi telesne napore. Preko delovanja na kapilare estrogen običajno vpliva na povečanje, progesteron pa na zmanjšanje volumna krvne plazme. S hormonom aldosteronom, ki uravnava količino vode v telesu, vpliva na sestavo znotrajcelične tekočine, je odgovoren za zadrževanje količin natrija in preprečuje prekomerno izgubo vode iz ledvic, progesteron tekmuje za isti receptor, kar pomeni, da telo posledično izloči manj aldosterona. Telo je iz tega razloga sposobno zadržati manj natrija, kar povzroči zmanjšanje volumna krvi in vodi do nižjega srčnega pritiska in minutnega volumna srca (podatek o tem koliko krvi srce prečrpa v eni minuti). Za žensko bo to lahko pomenilo večji občutek napihnjenosti in bo negativno vplivalo tudi na fizične sposobnosti.

Prenizke vrednosti progesterona povzročajo vrsto neugodnih posledic

Normalne vrednosti progesterona bodo odvisne od več dejavnikov, predvsem od starosti, od tega ali je ženska noseča in seveda od trenutne faze menstrualnega cikla. V primeru prenizkih vrednosti progesterona se lahko pojavijo simptomi kot so močnejša želja po sladkem, ciste na jajčnikih, nižja temperatura telesnega jedra, neredne menstruacije ali njen izostanek, krvavitve med menstruacijami, močnejši menstrualni krči, slabše počutje, glavoboli, neplodnost, nihanje razpoloženja, počasnejši metabolizem, endometrioza, akne, zmanjšan libido in težave z ohranjanjem nosečnosti. Zakaj lahko pride do pomanjkanja progesterona? Eden od razlogov za prenizke vrednosti tega hormona je lahko tudi prevelika izpostavljenost stresu, ki poviša ravni stresnega hormona kortizola, ki blokira receptorje za progesteron. Progesteron, kot že omenjeno, deluje v kombinaciji z estrogenom, kar pomeni, da bo ob pomanjkanju progesterona lahko dominantno vlogo prevzel estrogen, kar se bo lahko odrazilo tudi s simptomi, ki so značilni za povišan estrogen.

Vse se začne s hormonoma FSH in LH

V povezavi s hormoni, ki regulirajo menstrualni cikel, pa ne gre brez omembe hormonov GnRH, FSH in LH, hormonov, ki so odgovorni za nastanek in izločanje estrogena in progesterona.

FSH in LH sta hormona, ki ju umeščamo med gonadotropine, t.j. hormone, ki se izločajo iz adenohipofize (sprednjega režnja hipofize). Regulirata delovanje spolnih žlez in uravnavata izločanje spolnih hormonov, pomembna sta torej predvsem za spolni razvoj in reproduktivno funkcijo. Odnos med navedenima hormonoma je odgovoren za procese, ki sprožijo razvoj foliklov, izločitev jajčeca iz dominantnega folikla in za ugnezditev oplojenega jajčeca, oziroma luščenje maternične sluznice, če do oploditve ne pride. V povezavi s hormonoma FSH in LH velja izpostaviti tudi hormon GnRH, ki ga tekom menstrualnega cikla v različnih odmerkih izloča hipotalamus, njegova vloga pa je stimuliranje hipofize, ki nato izloči FSH in LH.

FSH (folikel stimulirajoči hormon) je hormon, ki ga sprošča hipofiza in je pri obeh spolih pomemben za reprodukcijo – za razvoj jajčec pri ženskah ter za razvoj sperme pri moških. FSH se pri ženskah začne sproščati z začetkom menstruacije in stimulira rast in zorenje foliklov. Folikli so mešički v jajčnikih, ki so napolnjeni s tekočino in vsebujejo nedozorela jajčeca. Pod vplivom FSH torej vsak mesec v jajčnikih pride do rasti jajčnih foliklov. Običajno od foliklov le eden postane vodilni, oziroma dominantni, zaradi česar tekom enega cikla običajno dozori le eno jajčece.

LH (luteinizirajoči hormon) je hormon, ki ga ravno tako pod vplivom GnHR na hipotalamus, izloča hipofiza, njegova primarna naloga pa je nadzor dolžine in zaporedja menstrualnega cikla. Na sredini cikla sproži tudi ovulacijo (povzroči, da folikel dominantnega jajčeca poči, iz njega pa se v jajcevod sprosti zrela jajčna celica), vlogo igra pri pripravi maternice na ugnezditev oplojenega jajčeca in pri produkciji estrogena in progesterona v jajčnikih. Po ovulaciji LH sodeluje pri spremembi folikla iz katerega se je izločilo zrelo jajčece v rumeno telesce (corpus luteum), ki izloča progesteron in estrogen. Višje količine progesterona takrat zavrejo izločanje FSH, njegove količine pa ponovno narastejo na začetku menstrualnega cikla.

Ne zanemarimo vloge testosterona

Hormon testosteron, ki spada med androgene hormone, pri moških proizvajajo testisi, pri ženskah pa jajčniki, nastaja pa tudi v nadledvični žlezi. Gre za enega izmed steroidnih hormonov, kamor spadata tudi kortizol in progesteron. Testosteron je pomemben predvsem za moško reproduktivno funkcijo in vpliva na razvoj sekundarnih spolnih znakov pri moških (poraščenost, razvoj mišic in kosti, barva glasu). Kljub temu da gre za glavni moški spolni hormon, pa je ta, sicer v manjših koncentracijah, pomemben tudi za zdravje žensk (v povprečju imamo le okoli 1/15 testosterona v primerjavi z moškimi). Testosteron tudi pri ženskah igra pomembno vlogo pri proizvodnji rdečih krvničk, izgradnji mišične mase in večji gostoti kosti. Kar se tiče njegove vloge v menstrualnem ciklu, bodo njegove vrednosti višje okoli ovulacije, drugače pa so čez mesec relativno stabilne.

Povečini so učinki testosterona pri ženskah podobni tistim pri moških, seveda z izjemami. Pri ženskah povišane ravni testosterona tako lahko povzročijo inzulinsko rezistenco, pri hipogonadnih moških s prenizkimi ravnmi testosterona pa jo izboljšajo. Testosteron ima vpliv tudi na mišično in maščobno maso. Povišane vrednosti pri ženskah še povišajo vrednosti telesne maščobe, predvsem okoli trupa, pri moških pa je običajno ravno obratno. Ker so ravni testosterona pri ženskah nižje, so manjši tudi anabolni in androgeni učinki – v povprečju imamo manj mišične in več maščobne mase in bolj krhke kosti. Ker imamo ženske povečini nižje vrednosti testosterona, ima na nas vsako povišanje tudi večji učinek. Višje vrednosti testosterona pri ženskah (predvsem v primerih, ko posameznice jemljejo anabolne steroide) so običajno povezane z večjo poraščenostjo, mastno kožo, aknami in izgubo las, prispevajo pa lahko tudi k nižjemu HDL (»dober holesterol«) in višjemu LDL (»slab holesterol«), odpornosti na inzulin, všjemu krvnemu tlaku in k globokem glasu.

Testosteron igra pomembno vlogo tudi pri zdravju srca. Moški imajo namreč v povprečju višje tveganje za kardiovaskularne bolezni, na kar lahko vpliva dejstvo, da imajo moški običajno več visceralne maščobe kot ženske. Pri ženskah je manjše tveganje za srčnožilne bolezni torej povezano z nižjimi vrednostmi testosterona in višjimi vrednostmi estrogena. V menopavzi, ko estrogen in progesteron upadeta, pa se tveganje tudi pri ženskah poviša. So pa ženske z višjimi vrednostmi estrogena in testosterona v povprečju bolj zdrave, kot obratno.

V povezavi z višjimi koncentracijami testosterona pri ženskah velja omeniti tudi sindrom policističnih jajčnikov (PCOS), za katerega so značilni neredni menstrualni cikli ali izostanek menstruacije, neplodnost, motnje v ohranjanju primernih ravni krvnega sladkorja, prekomerna poraščenost in policistični jajčniki. V primeru, da so ravni testosterona pri ženski prenizke, se to lahko odraža kot utrujenost in splošno slabo počutje, nižji libido in s povečanim tveganjem za osteoporozo.

Hormonsko ravnovesje predstavlja ključ do zdravega menstrualnega cikla

Glede na to, da hormoni delujejo kot prenašalci signalov in informacij po telesu, so izjemnega pomena ne le za normalni potek menstrualnega cikla, temveč za naše zdravje in dobro počutje na sploh. Pogosto bo v primeru, da so vrednosti enega od zgoraj omenjenih hormonov iz kakršnegakoli razloga nižje, to povzročilo dominanco drugega hormona, kar je očitno predvsem v primeru estrogena in progesterona in jasno prikazuje krhko naravo ravnovesja med njimi. Še tako majhen porast ali upad količine določenega hormona bo pomenil spremembo razmerja v odnosu do vrednosti ostalih hormonov, kar ima lahko precejšnje negativne posledice na delovanje našega telesa.

Tudi pri spolnih hormonih sta njihovo ravnovesje in vloga v našem telesu izrednega pomena, ne le za normalen razvoj in delovanje posameznika, kot je predstavljeno zgoraj, saj njihov pomen jasno sega onkraj zgolj reproduktivne funkcije, vplivajo namreč še na mnoge druge pomembne fiziološke procese.

 

VIRI:

Barbieri, R.L. 2014. The Endocrinology of the Menstrual Cycle. Dostopno na: https://link.springer.com/protocol/10.1007%2F978-1-4939-0659-8_7

Holesh, J. E. in drugi. 2020. Physiology, Ovulation. Dostopno na: https://www.ncbi.nlm.nih.gov/books/NBK441996/

Howles, C.M. 2000. Role of LH and FSH in ovarian function. Dostopno na: https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/10773387/

Kumar, P. in drugi. 2011. Luteinizing hormone and its dilemma in ovulation induction. Dostopno na: https://www.ncbi.nlm.nih.gov/pmc/articles/PMC3136063/

McDonald, L., Helms, E. 2007. The Women’s Book Vol 1 A Guide to Nutrition Fat Loss and Muscle Gain. Austin, Tx. Lyle McDonald Publishing

Pinter, B. 2001. Spolni hormoni in njihovi biološki učinki. MEDICINSKI RAZGLEDI. 40: 415-421. Dostopno na: http://medrazgl.si/arhiv/mr01_4_04.pdf

Sims, S. 2016. ROAR How to match your food and fitness to your female physiology for optimum performance, great health, and a strong, lean body for life. NY Rodale, inc.

Stachenfeld, N.S. 2008. Sex Hormone Effects on Body Fluid Regulation. Dostopno na: https://www.ncbi.nlm.nih.gov/pmc/articles/PMC2849969/