V povezavi z mišično maso pri moških in ženskah je zopet najbolj očitna razlika tista, ki jo lahko zagledamo. Velikost mišic in količina mišične mase bo običajno med spoloma precej drugačna. Ženske imamo kot že omenjeno običajno manjše mišice in glede na zgradbo telesa tudi manj mišične mase. Kljub temu, da je ženska mišica običajno manjša od moške, zaradi česar bo naša absolutna moč tipično manjša od tiste pri povprečnem moškem, pa so ženske mišice sposobne izvajanja istih funkcij kot moške. Prav tako ženske in moški pri izvajanju istega programa treninga za moč večamo mišično maso in moč običajno s podobno hitrostjo. To sicer ne pomeni, da bo ženska pridobila tudi enako količino mišične mase – bo pa svoje sposobnosti in mišično maso povečala za približno enak odstotek kot moški.
Glede na povedano in na dejstvo, da moški in ženske pripadamo isti vrsti, bi lahko iz tega (pre)hitro potegnili zaključek, da bodo enake tudi naše sposobnosti in odziv na vadbo. Res je, da bo razlika v moči med spoloma pri posameznikih, ki so trenirali enako skoraj povsem posledica razlik v velikosti mišic, vendar pa v osnovi velja, da imajo na sposobnosti pripadnikov vsakega spola velik vpliv tudi razlike, ki se med spoloma pojavijo pri sami zgradbi mišic – pri deležih različnih vrst mišičnih vlaken, pri odzivu mišic na vadbo, presnovi energije in pojavu utrujenosti mišic kot odziv na dražljaje.
Mišice so sestavljene iz velikega števila celic, ki jih imenujemo mišična vlakna. Poznamo več tipov mišičnih vlaken, za nas najbolj zanimiva pa sta tip I (počasna) in tip II (hitra) mišična vlakna. Hitra mišična vlakna opravljajo zelo intenzivno delo (npr. šprinti) in se hitro utrudijo, počasna vlakna pa lahko delo pri nizki intenzivnosti opravljajo dlje časa (npr. daljši tek). Oba spola imata približno enako število mišičnih vlaken in odstotkov vsakega tipa vlaken, razlike pa se pojavijo pri sami sestavi mišic. Med spoloma namreč na nivoju različnih mišičnih skupin lahko obstajajo razlike pri sami velikosti področij obeh tipov mišičnih vlaken – pri moških je na primer pri podrobnejšem pregledu ene od sprednjih stegenskih mišic (vastus lateralis) moč opaziti, da je področje, ki ga sestavljajo hitra mišična vlakna precej večje kot pri ženskah. Poleg tega so hitra mišična vlakna pri ženskah tudi manjša kot počasna vlakna – ravno obratno kot pri moških. Pri ženskah pa je večja tudi prepredenost s kapilarami naših mišic. Več počasnih mišičnih vlaken in večja gostota kapilar pomenita, da ženske do mišic lahko spravimo več krvi in kisika ter hkrati hitreje odstranimo več metabolitov, kar bo prispevalo k hitrejšem okrevanju in kasnejšem pojavu utrujenosti med vadbo.
Kot že povedano, so moški v povprečju močnejši kot ženske. Glede na rezultate raziskav, je takšne razlike v moči v večji meri mogoče pripisati večjim mišičnim vlaknom in večji količini mišične mase, ki je imajo moški, v primerjavi z ženskami. Pri sami razporeditvi mišične mase je pri ženskah opaziti, da je v povprečju odstotek njihove celotne mišične mase v zgornjem delu telesa manjši kot pri moških (v zgornjem delu telesa imamo manj mišične mase), kar je verjetno tudi razlog, da smo v zgornjem delu telesa ženske šibkejše od moških.