Alja Žagar

Alja Žagar

Sem osebna trenerka in fitnes entuziastka, z veliko željo pomagati ženskam pri doseganju njihovega polnega potenciala in življenja, ki si ga zaslužijo. Ker menim, da bi ženske morale zahtevati več, bova skupaj ob upoštevanju tvojih individualnih potreb delali na optimizaciji tvojega zdravja in življenjskega sloga in te tako pripeljali do zastavljenih ciljev.

Odprta komunikacija je

menstrualni cikel tampon

Na vprašanja zakaj se na določene dni v mesecu počutimo slabše, smo bolj utrujene, lačne, raztresene in tudi fizično šibkejše, ženske dolgo nismo dobile odgovorov (in jih še vedno pogosto ne), družba pa nas tudi ne spodbuja, da o tem  na glas sprašujemo. Fraze “to je vse samo v tvoji glavi” ali pa “ženske težave pač” so pogosto le odgovori, ki zamaskirajo neznanje osebe, ki jih podaja in kažejo na njeno splošno nepripravljenost se poglobiti v in pozanimati o tem pomembnem področju, ki neposredno zadeva polovico populacije, posredno pa nas vse. Takšno odpravljanje “na hitro” nam ravno tako ne da razumevanja kaj se dogaja z našimi telesi in zakaj, pri ženski, ki je po vsej verjetnosti temo že začela s cmokom v grlu in z občutkom nelagodja ter sramu, pa lahko zbuja občutke nemoči in vdanosti v usodo. Povsem verjetno je, da bo vsa nadaljnja vprašanja, ki jih ima raje pometla pod preprogo, kot so to počele že generacije pred njo, oziroma se bo po informacije obrnila k nekomu, ki ni nujno strokovno podkovan na tem področju in bo lahko povzročil več škode kot koristi.

Pomembno je tudi, da ločujemo med tem kaj je normalno po standardih, ki jih postavlja znanost (in ne predstavljajo le mnenja posameznikov) in kaj družba kot taka šteje za normalno (pa to ni) in je zgolj normalizirano. Izjemno močne krvavitve, hudi krči, ki te ovirajo pri vsakdanjem življenju in uhajanje urina pri kihanju na primer, se morda zaradi informacij, ki nam jih podaja zunanji svet nekomu zdijo normalni, predvsem ker so v družbi pogosti in zato dojemani kot nekaj kar je potrebno potrpeti. Torej, kar je v družbi normalizirano, ne moremo avtomatično enačiti z normalnim. Spet se vračamo k pomenu vsaj osnovnega poznavanje fiziologije in delovanja človeškega (ženskega) telesa, v kombinaciji z razumevanjem svojega telesa. To je tisto, ki nam da vedeti kdaj je o tematiki potrebno poiskati dodatne na znanosti osnovane informacije in poiskati pomoč pri strokovnjaku. Kajti na vsa ta vprašanja si lahko odgovorimo samo v primeru, ko smo o tem področju dovolj poučene in ko se o temi lahko odprto pogovarjamo med sabo.

Torej ne, ni vse samo v naših glavah in prav je, da se o tem spregovori glasno in brez zadržkov ter se ženskam vseh starosti ponudi odgovore podprte z znanostjo in ne starih vraž. Neinformiranost na tem področju namreč ni problem le mlajših deklet, temveč tudi starejših generacij, ki imajo znanja in o svojem telesu pogosto še manj. Menstrualni cikel torej dojemajmo kot dar narave, poučimo se o svojih telesih in spodbujajmo pogovor o tem v družbi. Navsezadnje je to tisto, kar omogoča nadaljevanje človeške rase in čas je, da na to področje zato začnemo tudi gledati na ta način in mu izkazovati spoštovanje, ki si ga zasluži.

Menstrualni cikel

menstrualni cikel faze

Preden se spustimo v podrobnosti in konkretne faze menstrualnega cikla, je smiselno da njegovo bistvo povzamemo v krajšem odstavku. Slednje nam bo dalo boljše izhodišče ko pridemo do bolj podrobnega opisa faz in nam bo ponudilo jasnejši in bolj pregleden pregled nad področjem. 

Če predpostavimo, da ima povprečni menstrualni cikel 28 dni, ga nato lahko razdelimo na dve običajno enako dolgi fazi. Štetje, torej prvi dan menstrualnega cikla, se prične z mesečno krvavitvijo (menstruacijo). To je tudi začetek prve faze cikla (folikularna faza), katere namen je proizvodnja jajčeca s ciljem, da pride do njegove oploditve. Od prvega dne cikla s postopnim naraščanjem vrednosti hormonov v krvi okoli 14 dne pride do ovulacije (izločitve dozorelega jajčeca iz dominantnega folikla). Folikularni fazi nato kot druga polovica cikla sledi lutealna faza, tekom katere telo maternico pripravlja na potencialno nosečnost, kar pomeni, da se sluznica maternice dodatno odebeli in preskrbi s potrebnimi hranili. Če v tem času ne pride pravočasno do oploditve, se bo na novo odebeljena sluznica z luščenjem izločila iz telesa (menstruacija) – krog je tako sklenjen in cikel se bo začel od začetka. Za namene prispevka bomo torej predpostavili, da sta fazi enako dolgi, vendar pa je v praksi temu redko tako. Folikularna faza je običajno tista, ki po dolžini cikla pri posameznicah bolj pogosto variira, nekje med 10 in 16 dni. Lutealna faza pa je po drugi strani po trajanju bolj konstantna in običajno traja dva tedna. 

Že v začetku velja poudariti tudi, da je v prispevku opisane značilnosti menstrualnega cikla mogoče aplicirati le na primer žensk, ki ne uporabljajo hormonske kontracepcije. V tem primeru namreč pride do vrste posebnosti, tematiki pa bomo zato namenili posebno obravnavo v ločenem prispevku.

Menstrualni cikel, menstruacija, ovulacija:

maternica

Preden se spustimo v podrobnosti kompleksnega področja menstrualnega cikla velja poprej obnoviti osnove, oziroma malce bolj podrobno razdelati pojme, ki so bistveni za njegovo razumevanje. Razlike med ženskami in moški seveda obstajajo že od rojstva posameznika, a šele v puberteti dejansko pričnemo opažati pomembnejša odstopanja med spoloma, ki se takrat zahvaljujoč skokoviti rasti spolnih hormonov pričnejo navzven odražati predvsem s sekundarnimi spolnimi znaki (spremembe v videzu, glasu, ipd.). Pri dekletih se bo takrat pričel tudi menstrualni cikel, slednji pa bo nato na razvijajočo se mlado žensko (ne)posredno vplival večji del njenega življenja. Razumevanje in znanje tega področja nam torej lahko olajša desetletja trajajoče obdobje, tekom katerega smo izpostavljene dnevnim spremembam v počutju in sposobnostih in nam posledično omogoči delovanje v skladu s potrebami našega telesa. Ravno tako nam lahko pomaga tudi pri tem, da smo do sebe malce bolj razumevajoče, pa tudi manj nepotrebno stroge. 

V znanstveni literaturi lahko zasledimo nek splošni konsenz, da je povprečni menstrualni cikel dolg približno 28 dni in je sestavljen iz dveh enako dolgih faz (folikularne in lutealne faze), na sredino pa dopade tudi ovulacija, ki jo nekateri celo štejejo za svojo fazo. Dejstvo je, da morata obe fazi potekati po natančno določenem zaporedju, hormoni, ki igrajo ključno vlogo v procesu pa morajo doseči točno določene koncentracije, v pravilnem razmerju, v nasprotnem primeru reprodukcija ne bo mogoča. Dolžina “normalnega” cikla v realnosti seveda variira od ženske do ženske, običajno nekje med 21 in 35 dni, iz meseca v mesec pa se lahko nekoliko razlikuje tudi pri isti posameznici. Na dolžino bodo namreč vplivali tudi zunanji dejavniki, najpogosteje nivo stresa, kalorični vnos, intenzivnost vadbe, spanec, bolezenska stanja in podobno. Menstrualni cikel je za večino žensk najbolj nereden okoli časa njegovega pričetka in konca, torej na začetku pubertete in pred menopavzo. 

Za trenutek stopimo korak nazaj in si vzemimo še trenutek za razlago kaj menstrualni cikel sploh je in kakšen je njegov namen. Gre za približno 4 tedne trajajoč cikel, ki se začne z menstruacijo in kjer ključni hormoni, ki smo jih že spoznali, FSH, LH, estrogen in progesteron, naraščajo in padajo v specifičnem vzorcu, s skupnim ciljem, da se v telesu ženske ustvarijo pogoji, v katerih lahko ob pravem času, ob prisotnosti semenčic pride do oploditve (plodna faza običajno šteje okoli 5 dni, šteto do ovulacije). Ta ponavljajoč se fiziološki proces je plod medsebojnega sodelovanja in komuniciranja med možgani (hipotalamusom in hipofizo) in jajčniki. Kot smo že spoznali v prejšnji objavi, hipotalamus deluje kot delovodja in z izločanjem hormona GnRH usmerja in narekuje sam potek cikla. GnRH se izloča v presledkih, v folikularni fazi na vsako uro do uro in pol, v lutealni fazi pa na vsaki dve do štiri uri. Izločanje GnRH nato stimulira hipofizo k izločanju hormonov LH in FSH, ki ravno tako prispevata svoj del k tem, da menstrualni cikel poteka tako kot je treba. Hipotalamus torej narekuje tempo, hipofiza pa sledi njegovim signalom in posreduje nadaljnja navodila jajčnemu foliklu. 

Za vsako od faz cikla so značilne določene vrednosti hormonov, vnaprej pa je mogoče predvideti tudi kdaj in po kakšnem vzorcu bodo posamezni hormoni naraščali in upadali. Višje ali nižje vrednosti hormonov se lahko pri posameznicah navzven izrazijo z različnimi simptomi, ki jih ženska lahko doživlja kot pozitivne ali negativne. Razmerja med hormoni in njihove koncentracije bodo med drugim vplivale na naše razpoloženje, energijo, kvaliteto spanca, željo po hrani in seveda tudi na fizične sposobnosti. Velja omeniti, da nekatere ženske simptome doživljajo bolj, druge manj intenzivno, kar zadevo naredi precej individualno pogojeno.

menstrualni cikel razvoj jajčeca

Eden ključnih členov v verigi zdravega poteka menstrualnega cikla so tudi jajčni folikli, še posebej nas bo zanimal dominantni folikel, ki nato odigra glavno vlogo pri ovulaciji. Jajčni folikli se nahajajo v dveh jajčnikih, od katerih vsak vsebuje okoli 1-2 milijona foliklov z jajčeci. Jajčnika sta ovalno oblikovana organa v velikosti mandlja, njuno delovanje pa primarno regulirata hormona FSH in LH, ki stimulirata zorenje jajčnih foliklov ter sprožita ovulacijo. Ženska ima torej že ob rojstvu dovolj jajčec, da bo v življenju skozi svojo plodno dobo doživela okoli 400 menstrualnih ciklov. Z vsakim ciklom se število foliklov sicer zmanjšuje (vsak jajčnik mesečno izgubi okoli 1000 foliklov v procesu izbiranja dominantnega folikla, ki bo sproščen v konkretnem ciklu), kar posledično neizogibno vodi do menopavze. Proces se s starostjo in nekaterimi drugimi spremenljivkami pospešuje in kaže na to, da je plodna doba pri ženskah izredno močno pogojena s starostjo. 

Kot že omenjeno, bo dominantni folikel odigral ključno vlogo pri ovulaciji. Ovulacija je s strani možganov skrbno reguliran fiziološki proces, ki ga lahko umestimo na polovico menstrualnega cikla (na 14 dan, če za primer vzamemo 28 dni trajajoč cikel), med folikularno in lutealno fazo, v povprečju pa traja od 16 do 32 ur. Dominantni folikel proizvede določeno koncentracijo estrogena, ki v hipotalamusu sproži povečano izločanje GnRH-ja. Posledično se povišajo tudi koncentracije LH, kar sproži proces ovulacije tako, da v konkretnem menstrualnem ciklu izbrani dominantni folikel poči in sprosti jajčece iz jajčnika v jajcevod, kjer lahko potencialno pride do oploditve. Ovulacija lahko nato vodi do dveh rezultatov – do ugnezditve oplojenega jajčeca v odebeljeno sluznico maternice ali pa do menstruacije, s katero se začne nov menstrualni cikel. 

 

kot priprava na ovulacijo

razvoj jajčeca

Za namene poenostavljene razlage smo torej vzeli “šolski” menstrualni cikel in predpostavili, da ima 28 dni in dve fazi. Prva faza cikla, folikularna faza, se prične z menstruacijo (prvi dan krvavitve predstavlja prvi dan cikla) in je namenjena pripravi telesa na ovulacijo, običajno pa traja okoli 13 dni. Ravni hormonov so ob začetku te faze precej nizke, nato pa se običajno okoli petega ali šestega dne po začetku cikla delovanje jajčnikov prestavi v višjo prestavo, saj pospešeno pričnejo s proizvodnjo estrogena. V možganih (hipofizi) se pričnejo proizvajati tudi nekoliko večje količine FSH, kar spodbudi manjše število jajčnih foliklov, ki vsebujejo nerazvita jajčeca k rasti, razvoju ter k proizvodnji estrogena. Od jajčnih foliklov bo v mesecu običajno le eden postal dominantni folikel, iz njega pa se bo nato ob ovulaciji izločilo dozorelo jajčece. V tem času se počasi prične debeliti tudi  sluznica maternice, kar služi pripravam telesa na potencialno ugnezditev jajčeca po ovulaciji. 

Na začetku folikularne faze, predvsem v prvih dneh cikla sta torej estrogen in progesteron precej nizka, kar bo lahko imelo pri ženski določen negativni vpliv na počutje. Mogoč je predvsem pojav simptomov kot so utrujenost, slabša koncentracija, manj energije in na splošno slabše počutje. Estrogen bo v tej fazi na račun povečane proizvodnje s strani jajčnega folikla rastel, kar bo posledično običajno izboljšalo tudi počutje. Posameznice takrat poročajo o večjem optimizmu, izboljšanih spretnostih, višji samozavesti in boljšemu spominu. Opaziti je mogoče tudi določeno izboljšanje v koordinaciji in hitrejših reakcijskih časih v športu ter večjo toleranco na bolečino. V drugem tednu cikla velja omeniti tudi testosteron, ki se nekoliko zviša, kar se lahko odrazi kot večja impulzivnost in s povišanim libidom. Vrednosti testosterona so sicer skozi cikel relativno stabilne, svoj vrh pa bo dosegel med ovulacijo. 

Tik pred sredino cikla in proti koncu folikularne faze se ravni estrogena strmo povzpnejo in dosežejo vrh, skupaj s hormonoma FSH in LH. Okoli 14 dne cikla bo sledila ovulacija, kar bo pomenilo tudi zaključek folikularne faze. Cikel se bo prevesil v lutealno fazo, kjer igrajo pomembno vlogo tudi jajčniki, predvsem z usmerjanjem mehanizmov komunikacije med hipotalamusom in hipofizo. Po formaciji rumenega telesca kot ostanka jajčnega folikla iz katerega se je ob ovulaciji izločilo dozorelo jajčece bodo slednji namreč zagotavljali ohranjanje celic rumenega telesca, kar je nujno za nosečnost, v kolikor do nje seveda pride.

Center cikla:

menstrualni cikel

Ovulacija v povprečnem 28 dni trajajočem ciklu nastopi na sredini cikla, okoli 14 dne (v časovnem oknu okoli 12-16 dne cikla), sprožijo pa jo strmo naraščajoče vrednosti hormonov. Ravni estrogena bodo tik pred ovulacijo strmo narasle kot rezultat njegove povečane proizvodnje s strani celic jajčnega folikla. Ko dosežejo kritično točko, bodo na tej ravni ostale približno dva dni, hipotalamus pa bo s povečanim izločanje GnRH hipofizi signaliziral večje zahteve po LH. Povišane koncentracije slednjega bodo nato sprožile delovanje encimov znotraj jajčnega folikla na način, da bo dozoreli dominantni folikel lahko nadaljeval svojo pot iz jajčnika. Dominantni folikel bo pod vplivom naraslih vrednosti hormonov počil in sprostil zrelo jajčece iz jajčnika v jajcevod. Po ovulaciji bo nato estrogen upadel, a bo sicer kmalu za tem drugič narasel, ko se bo telo pripravljalo na fazo “gnezdenja”, za primer oploditve jajčeca. 

Glede na fazo menstrualnega cikla v kateri se ženska nahaja, bo nekoliko variirala tudi temperatura njenega telesnega jedra. V lutealni fazi, ki sledi ovulaciji, bo lahko telesna temperatura med 0,3 in 0,7 stopinje celzija višja, progesteron bo namreč takrat visok v primerjavi s folikularno fazo. Razlika v temperaturi je najvišja med spanjem, oziroma takoj po tem ko vstanemo in se pogosto uporablja kot indikator pri ugotavljanju kdaj pride do ovulacije. 

Priprave na oploditev:

menstrualni cikel razvoj jajčeca

Po nastopu ovulacije ženska preide v lutealno fazo menstrualnega cikla, ki se prične s formacijo rumenega telesca. Ta faza je namenjena pripravam telesa na potencialno oploditev jajčeca in njegovo ugnezditev, torej na nosečnost. V lutealni fazi se bodo vrednosti progesterona in estrogena ponovno pričele zviševati, predvsem bo pomembno povišanje progesterona, katerega  vrednosti se v tretjem tednu cikla povzpnejo višje od vrednosti estrogena.  

Po ovulaciji se bo iz folikla iz katerega se je izločilo jajčece torej oblikovala struktura imenovana corpus luteum, oziroma rumeno telesce, ki igra ključno vlogo pri zanositvi in ohranjanju nosečnosti ter bo svojo polno velikost in potencial doseglo okoli 6-7 dni po ovulaciji. Naloga rumenega telesca je predvsem izločanje progesterona (in nekaj estrogena), kar bo še pospešilo tudi debeljenje sluznice maternice in jo tako pripravilo na potencialno ugnezditev zarodka. 

Če do oploditve ne pride, se bo rumeno telesce skrčilo in resorbiralo nazaj v telo, vrednosti estrogena in progesterona bodo upadle, telo pa bo pod vplivom FSH pričelo s procesom izbire novih foliklov za naslednji cikel. Višje vrednosti hormonov, ki so oblogo maternice vzdrževale do tega trenutka bodo upadle, ta pa se bo nato pričela luščiti in izločati, saj potrebe po vzdrževanju okolja v katerem bi se lahko razvijal zarodek ni več. Telo se tako lahko prične pripravljati na nov cikel, ki se bo pričel z menstruacijo. 

je bolj pogost, kot si predstavljamo

menstrualni cikel pms

Potem ko v lutealni fazi estrogen in progesteron dosežeta svoj vrh, bo v zadnjem tednu cikla pogostejši tudi pojav bolj opaznih simptomov PMS (predmenstrualnega sindroma). Ta se lahko odraža z več kot 100 dokumentiranimi simptomi, predvsem pa s povečano razdražljivostjo, bolečinami v mišicah, nespečnostjo, glavoboli, nihanjem razpoloženja in podobno. Zaradi povečanih potrebah po energiji se lahko poveča tudi apetit, dvigne srčni utrip in pospeši dihanje. Ženska bo lahko občutila  tudi večje napore pri vadbi in vsakodnevnih aktivnostih, še posebej bo problematična vadba v bolj vročih ali vlažnih razmerah. 

Simptomi PMS nikakor niso redkost, saj o njih poroča kar okoli 85% žensk. Kako močne simptome bo posameznica doživljala je individualno pogojeno, lahko bo šlo za milejše ali močnejše simptome. Med dva in štiri odstotke žensk pa je podvrženih precej bolj izrazitim simptomom, ki jih bodo lahko resneje ovirali pri vsakodnevnih aktivnostih. V tem primeru gre lahko za močnejšo obliko PMS, poznano kot PMDD (predmenstrualna disforična motnja), ki jo spremljajo močnejši simptomi, kot so panični napadi, občutki obupa, čustveno prenajedanje, anksioznost in zmanjšanje želje po vsakdanjih aktivnostih, hkrati poleg drugih bolj pogostih simptomov PMS. V takih primerih bo posameznica pogosto potrebovala tudi zdravniško obravnavo in blaženje simptomov z zdravili, seveda ob prehodnem posvetu z zdravnikom.

Kaj pa če pride do

Drugi možni scenarij do katerega lahko pride po ovulaciji, je oploditev. V tem primeru se bo jajčece v oblogo maternice ugnezdilo približno 1 teden po oploditvi. Takrat bo telo pričelo s proizvodnjo hormona hCG, ki bo ohranil rumeno telesce, kar bo preprečilo da bi maternica pričela z odstranjevnjem svoje obloge (sprožitev menstruacije). Slednje bo posledično zadržalo za ohranjanje nosečnosti nujne vrednosti progesterona in estrogena v krvi do trenutka, ko bo posteljica dovolj samostojna, da bo lahko sama proizvajala zadostne ravni progesterona, da se bo nosečnost uspešno ohranila in nadaljevala. 

svoj cikel

menstrualni cikel

V dobi tehnologije obstaja že precej metod, s katerimi lahko na preprost način sledimo poteku svojega menstrualnega cikla in spremembam v počutju ter sposobnostih. Metode, ki presegajo sistem “kartončkov”, ki smo jih dekleta prejela na zdravniških pregledih v šoli, kjer smo z barvanjem označevale trajanje in specifike naše menstruacije, po novem upoštevajo več parametrov – predvsem našo težo, višino, nivo telesne aktivnosti in nekatere druge faktorje življenjskega sloga. Kartončke, ki nam niso ponujali razlage in podrobnosti kaj konkretno se v katerem obdobju dogaja z našim telesom, so zamenjale predvsem aplikacije na pametnih napravah, preko katerih nam sistem tudi pojasni kje v ciklu se nahajamo in kaj lahko takrat pričakujemo – več podatkov navedemo, bolj točne so lahko informacije. Seveda bo njihova točnost in s tem predvidljivost poteka konkretnega cikla boljša, bolj kot je reden cikel posameznice, ki uporablja metodo. 

Te aplikacije, kakorkoli se že zdijo uporabne in zanimive, seveda niso povsem zanesljive in lahko le okvirno predvidevajo potek našega cikla ter nam dajo nek splošni vpogled in uvid v predvidevanje našega počutja in plodnih dni na različne dni v mesecu. Vsekakor pa jih ne gre zamenjati za metodo kontracepcije, ravno tako pa ne ščitijo pred spolno prenosljivimi boleznimi! Predstavljajo torej zgolj možnost, da poleg beleženja jakosti in trajanja krvavitve s pomočjo spremljanja tudi drugih parametrov, kot je npr. telesne temperatura, dobimo nekoliko boljši vpogled v delovanje našega telesa. Predvsem ugotavljanje časa ovulacije bo od nas zahtevalo nekaj več iznajdljivosti, pa tudi konsistentnosti. Merjenje telesne temperature, ki se povečini uporablja za napovedovanje nastopa ovulacije mora na primer biti izvedeno vsak dan približno ob istem času, najbolje takoj ko se zbudiš. 

Zakaj je pomembno da spremljamo in beležimo svoj menstrualni cikel, naj bo to na papirju ali pa preko uporabe aplikacij? Hormoni čez mesec naraščajo in upadajo v predvidljivem vzorcu, kar pomeni, da bodo nate vsak mesec v približno enakem času cikla vplivali relativno enako. Beleženje ti bo torej omogočalo vnaprej, vsaj okvirno predvideti svoje splošno počutje in sposobnosti v tistem času. Posledično boš tudi lažje izkoristila prednosti dni, ko bo tvoja energija na vrhuncu in premostila izzive v tednu, ko boš malce bolj utrujena in slabšega počutja. Zakaj torej ne bi izkoristila prednosti, ki ti jih lahko ponudi poznavanje lastnega telesa in na ta način delovala v skladu z njim.

ne prekletstvo

menstrualni cikel

Menstrualni cikel je torej izjemno kompleksen proces, ki je bistven za proces reprodukcije in je eden od kazalnikov zdravega ženskega telesa. Je torej dar in privilegij in bi moral biti pojmovan kot tak in ne kot nekaj kar vzbuja občutke sramu in nelagodja. Do danes smo sicer prišli že precej daleč pri ozaveščanju, a se mi zdi, da ženske še vedno na splošno nimamo dovolj razumevanja o naših telesih. Spremembe in odkloni od našega običajnega počutja so plod hormonskih sprememb, ki se na dnevni ravni dogajajo v naših telesih. Razumeti, kaj se z nami dogaja v določenem obdobju v mesecu je izjemno pomembno in ne le zato, ker nam to daje moč, da delujemo v harmoniji z našim telesom in ne proti njemu, pomembno je tudi pri pravočasni prepoznavi morebitnih zdravstvenih odstopanj od krivulje na spektru normalnega. Ker smo si vsi med seboj različni, tudi dve ženski ne bosta imeli enakega menstrualnega cikla. Kaj je zate normalno in kaj ni normalno (seveda v določenem spektru, ki ga priznava zdravniška skupnost) boš najbolj sposobna prepoznati sama, to pa šele po tem, ko boš razumela vsaj osnove delovanja tvojega telesa. 

Menstrualni cikel je torej čudovit, izredno kompleksen in pomemben fiziološki proces. Kakor se nam morda včasih predvsem menstruacija zdi bolj prekletstvo, gre definitivno za blagoslov. Pomeni, da naše telo deluje tako kot mora (če v tem trenutku postavimo na stran določena stanja, ki se lahko pojavijo v zvezi s tem). Definitivno gre za nekaj, kar bi morali proslavljati (čeprav se nam v trenutku, ko doživljamo negativne simptome morda ne zdi tako) in o čemer bi se morali kot družba pogovarjati bolj pogosto, glasneje in bolj sproščeno. 

Viri:

Baker F.C. in drugi. 2020. Temperature regulation in women: Effects of the menstrual cycle. Dostopno na: https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/33123618/ (8.11.2020)

Barbieri R.L. 2014. The Endocrinology of the Menstrual Cycle. Dostopno na: https://link.springer.com/protocol/10.1007%2F978-1-4939-0659-8_7 (8.11.2020)

Channing, C.P. in drugi. 1980. Ovarian follicular and luteal physiology. Dostopno na: https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/6248477/ (8.11.2020)

Bull, J.R. in drugi. 2019. Real-world menstrual cycle characteristics of more than 600,000 menstrual cycles. Dostopno na: https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/31482137/ (8.11.2020)

Holesh, J.E. in drugi. 2020. Physiology, Ovulation. Dostopno na: https://www.ncbi.nlm.nih.gov/books/NBK441996/ (8.11.2020)

Howles, C.M. 2000. Role of LH and FSH in ovarian function. Dostopno na: https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/10773387/ (6.11.2020)

Kumar, P. in drugi. 2011. Luteinizing hormone and its dilemma in ovulation induction. Dostopno na: https://www.ncbi.nlm.nih.gov/pmc/articles/PMC3136063/ (6.11.2020)

Lacroix, A.E. in drugi. 2020. Physiology, Menarche. Dostopno na: https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/29261991/ (6.11.2020)

McDonald, L., Helms, E. 2007. The Women’s Book Vol 1 A Guide to Nutrition Fat Loss and Muscle Gain. Austin, Tx. Lyle McDonald Publishing

Mihm, M. in drugi. 2010. The normal menstrual cycle in women. Dostopno na: https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/20869180/ (8.11.2020)

Reed, B.G. in drugi. 2018. The Normal Menstrual Cycle and the Control of Ovulation. Dostopno na: https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/25905282/ (9.11.2020)

Richards, S.J. in drugi. 2010. The ovary: basic biology and clinical implications. Dostopno na: https://www.ncbi.nlm.nih.gov/pmc/articles/PMC2846061/ (6.11.2020)

Sims, S. in drugi. 2018. Myths and Methodologies: Reducing scientific design ambiguity in studies comparing sexes and/or menstrual cycle phases. Dostopno na: https://physoc.onlinelibrary.wiley.com/doi/full/10.1113/EP086797 (6.11.2020)

Sims, S. 2016. ROAR How to match your food and fitness to your female physiology for optimum performance, great health, and a strong, lean body for life. NY Rodale, inc.

Želiš trenirati z nami po posebej ustvarjenem programu za ženske? Prijavi se na brezplačni klic in posvet.

V 12 tednih trening in zdrav življenjski slog postaneta vaš nov standard.

Te zanima